Pričevanje z ljubljanske urgence: "Pacienti ležali na hodnikih tudi po 48 ur"

Bralka, ki je pred dnevi družinskega člana spremljala na urgenco, ki deluje v UKC Ljubljana, je bila osupla, ko je videla, da so številni pacienti ležali kar na hodnikih urgence. Kot je povedala za N1, je tisti dan naštela 28 pacientov, večinoma starejših, ki so ležali na hodnikih, nekateri tudi po 24 ali celo 48 ur. "Povsod so bile postelje in vozički," je povedala. Nekateri naj bi prišli od doma, drugi iz domov za starejše.
Marsikdo je bil tam sam, brez svojca, je povedala. "Gospod je prosil, ali mu lahko nekdo pomaga na stranišče, a nihče ni imel časa. Rekli so mu, naj potrebo opravi v plenico. Hudo mu je bilo, rekel je, da še nikoli ni uriniral v plenico," je opisala sogovornica. Ob tem je opozorila, da so za tiste, ki so pokretni, na voljo samo ene sanitarije.

"Hčerka enega od čakajočih, ki je ležal na postelji na hodniku, je proti jutri očetu razložila, da mora domov. Na list papirja je napisala njegove podatke in kontaktne podatke družinskih članov. Gospodu je znova in znova pojasnjevala, da mora domov in da naj list pokaže sestri, preden ga bodo premestili ali odpustili domov."

"Osebje na urgenci je bilo zelo prijazno. Tam je bila prostovoljka, ki je ljudem na hodnikih ponujala vodo in pomagala, kolikor je lahko. Očitno pa je, da sistem ne deluje," je še povedala sogovornica.

Nočno ekipo je vsak dan čakalo 30 do 40 bolnikov

Na UKC so nam pojasnili, da je bil obisk minuli teden res povečan. "Po velikonočnih praznikih, v torek in v sredo, smo imeli po 90 bolnikov dnevno, v četrtek 82. Vsak dan je nočno ekipo čakala vrsta med 30 in 40 bolniki," je pojasnil vodja internistične prve pomoči (IPP) Hugon Možina.

"Razlog za dolgo čakanje je le v manjši meri povečan prihod bolnikov, problem je kopičenje bolnikov, za katere v bolnišnici ni prostora. Z njimi se ukvarjajo ekipe IPP in to upočasni delo," je dodal.

Urgenca kot pokazatelj razmer v zdravstvu

Takšno stanje je pravzaprav posledica tega, da nekatere druge ravni zdravstva ne delujejo optimalno. To ni problem samo v Sloveniji, ampak tudi drugje v Evropi in po svetu.

"Število bolnikov na urgencah je v zadnjih letih nesorazmerno hitro naraščalo v primerjavi s populacijo. Do leta 2043 bodo potrebe narasle še za 40 odstotkov. Številni bolniki nimajo družinskega zdravnika, in tudi če ga imajo, ne morejo do njega takrat, ko imajo akutno težavo. Urgence tako postajajo največji nosilec primarnega zdravstvenega varstva. (...) Družinski zdravniki napotujejo na urgenco bolnike, ker ni hitrih poti do mnenja specialistov. Ljudje z obrobja družbe so popolnoma odvisni od delovanja urgenc. Bolniki, ki zaradi dolgih čakalnih vrst ne pridejo pravočasno do specialistov in diagnostike, so zaradi poslabšanja usmerjeni na urgenco. Ko so bolnišnice polne, urgence skrbijo za izjemno veliko število bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo. Ti bolniki zasedejo vse vozičke in hodnike na urgenci in onemogočajo delo urgentnih oddelkov," je Možina zapisal v članku Stanje urgentne internistične dejavnosti v UKCL, ki je izšel decembra 2024 v zborniku o sodobni interni medicini. A s temi stavki ni opisoval stanja na ljubljanski IPP, ampak je povzel članek iz kanadske strokovne revije, ki je govoril o situaciji v tej severnoameriški državi. Možina je dodal: "Tudi sam stanja pri nas ne bi mogel bolje opisati."

Problem je torej tako na strani pritoka pacientov, saj na urgenci rešujejo situacije, ki bi jih lahko oziroma bi jih moral reševati družinski zdravnik ali pa specialist. Na drugi strani pa je težava tudi pri odpuščanju pacientov, saj so bolnišnični oddelki polni.

Življenjsko ogrožena tretjina pacientov

Da bi urgenca normalno delovala, bi potrebovali dodatnih dvesto postelj

Številnih, ki bi potrebovali hospitalizacijo, z urgence nimajo kam premestiti, saj postelj na oddelkih ni. Možina je dejal, da bi ljubljanska urgenca lahko normalno delala, če bi imeli še dvesto bolnišničnih postelj več. A medicinskih sester, ki bi skrbele za te bolnike, ni.

Po njegovih besedah se je na interni kliniki UKC Ljubljana v zadnjih nekaj letih število postelj skrčilo za več kot 80, nekaj zaradi odhodov sester, nekaj zaradi obnovitvenih del. Pozna se tudi krčenje programov v drugih bolnišnicah po Sloveniji, je poudaril.

Takšnemu trendu so priča tudi v drugih evropskih državah. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester je po nekaterih ocenah v EU "neaktivnih" že 20 odstotkov internističnih postelj, so v članku o urgentnih centrih, ki je bil objavljen julija lani v Delu, opozorili predstavniki Slovenskega zdravniškega društva.

Prej po 8 ur na urgenci, zdaj po 18 ur

Zaradi kopičenja bolnikov na urgenci se podaljšuje čas obravnave. "Dve veliki študiji, ena iz ZDA in ena iz Anglije, sta pokazali, da je edini neodvisni kazalnik tveganja za to, da boš dlje časa na urgenci, zasedenost bolnišničnih postelj. Do 80-odstotne zasedenosti bolnišnic linearno narašča čas obravnave na urgenci, nad 80 odstotki pa eksponentno. Mi smo pa ves čas med 90- in 95-odstotno zasedenostjo. Ljudje so bili še pred desetimi leti na urgenci obravnavani 8 ali 9 ur, zdaj so 18 ur. Ne moremo jih dati na oddelek, potrebujejo pa hospitalizacijo," je v podkastu še pojasnil Možina.

In tako ležijo na hodnikih urgence. Boštjan Kersnič je poudaril, da si noben bolnik ne zasluži čakati na hodniku. Metin pa se je vprašal, zakaj ti bolniki sploh ležijo na urgenci. "Zakaj naj bi bil hodnik urgentnega centra bolj varen ali bolj human od denimo hodnika gastroenterološke ali kardiološke klinike," je dejal.

Zdravijo jih na hodniku in odpustijo kar od tam

Možina je opozoril, da veliko teh bolnikov odpustijo domov kar s hodnika. "Po dveh ali treh dneh jih direktno s hodnika odpustimo domov, ker se jim stanje izboljša. Ves ta čas namreč potekata tudi diagnostika in zdravljenje. To je dodatno breme za ekipe, ki so sicer namenjene urgentnim bolnikom."

Od začetka leta 2021 razpisujejo dodatno medicinsko sestro za bolnike na hodniku, uvedli so še dve ambulanti, da bi razbremenili obdobja povečanih prihodov bolnikov. "Ker sprejmemo v bolnišnico vse manj bolnikov, več pa jih moramo odpustiti domov, se njihova obravnava podaljša zaradi dodatnih preiskav, ki jih moramo opraviti, da bolnika varno odpustimo domov," je pojasnil Možina.

Kopičenje na urgenci vpliva na paciente in na zaposlene

Kopičenje bolnikov na urgenci po besedah Hugona Možine pomembno vpliva predvsem na starejše bolnike, problematično pa je za vse skupine bolnikov. Med drugim se pri kritično bolnih poveča smrtnost, podaljša se čas obravnave na intenzivnem oddelku, poveča pa se tudi pogostost napak.

Podobno so opozorili v Slovenskem zdravniškem društvu. "Ker število obravnav v enotah za hitre preglede, v enotah za bolezni in v enotah za poškodbe narašča (v petih letih se je število obravnav podvojilo), postajajo urgentni centri tudi vse večji poligon za strokovne napake. Ker je lani urgentne centre obiskalo 1,2 milijona ljudi in so pritiski na deloviščih vse težje obvladljivi, zdravniki in medicinske sestre iz urgentnih centrov bežijo," so zapisali v omenjenem članku julija lani.